Muzeji na Dolenjskem

Za ljubitelje muzejev in njihove ponudbe je Dolenjska vsekakor zelo zanimiva dežela. Ponudba iz najrazličnejših zgodovinskih obdobij je bogata, arheologi imajo ves čas veliko dela z vedno novimi najdbami. Muzeji na Dolenjskem torej niso neka rariteta.

Foto ASL

Med muzeji na Dolenjskem je brez dvoma najbolj znan in najbrž tudi obiskan Dolenjski muzej v Novem mestu. Prve ideje o ustanovitvi muzeja, ki bi sistematično zbiral gradivo o zgodovini mesta in Dolenjske, so se pojavile že leta 1865, ko so praznovali 500. obletnico mesta. Kljub temu je do ustanovitve muzeja prišlo šele leta 1950, ko je Ljudski odbor ljubljanske oblasti z odločbo predal primer v pristojnost Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.

Sedež Dolenjskega muzeja so stacionirali v stavbi Križatije, kjer so leta 1953 odprli stalne razstave. Kot pokrajinski splošni muzej se je od takrat vse bolj širil, dokler ni sredi osemdesetih z Jakčevim domom in sredi devetdesetih z dislocirano enoto Kočevski rog privzel današnjo podobo. Danes ponuja sedem stalnih razstav, pogosto pa organizira tudi občasne. Med stalnimi razstavami je vsekakor treba omeniti Arheološko podobo Dolenjske. Med razstavljeno arheološko dediščino prevladujejo najdbe iz starejše železne dobe (8. do 4. st. pr. n. št.). Najpomembnejši in najlepši predmet je brez dvoma bronasti kipec Herkula z levom – v bistvu mladičkom – iz 3. ali 4. st., ki so ga leta 2008 našli v Trebnjem. Tukaj se lepo vidi, da je v času, ko so na severu Evrope prevladovale barbarske navade, v teh krajih cvetela grško-rimska kultura in postavila temelje za današnjo evropsko kulturo. V Trebnjem, takrat imenovanem Praetorium Latobicorum, je domnevno stala vojaška postojanka s spremljevalnimi objekti.  Arheologi so na tem območju odkrili ostanke hiš, livarskega objekta, upravno-trgovinsko poslopje, ostanke drugih stavb, novce, v bližini pa tudi nagrobnike in ostanke podeželske vile. Mimo Trebnjega pa je potekala povezovalna cesta med tedanjo Emono (Ljubljana) in Siscijo (Sisek, HR). Eden od dokazov za veliko vlogo, ki jo je v tem času imelo Trebnje je tudi omenjeni kipec.  Zato se v mestu pojavljajo pobude po prezentaciji rimske dediščine v kraju samem, rimsko tradicijo pa oživljajo tudi s pomočjo tradicionalne prireditve Trebanjski koš.

Zelo pomembno mesto v Dolenjskem muzeju zavzema razstava novejše zgodovine (NOB), ki je bila postavljena leta 1981, potem pa so jo občasno dopolnjevali in posodabljali. Razstavo lepo dopolnjuje dislocirana enota Baza 20, kjer je bilo od aprila 1943 do decembra 1944 nastanjeno politično vodstvo NOB in bolnica. Na žalost objekti vse bolj propadajo, veliko pa je tudi barbarskih napadov na spomenike.

Foto ASL

Med muzeji na Dolenjskem zanimivo izkušnjo lahko predstavlja obisk Posavskega muzeja v Brežicah. Muzej domuje v prostoru brežiškega gradu. Grad – t. i. castrum Rain – so postavili Salzburžani že pred letom 1241. Leta 1515 so v vseslovenskem kmečkem uporu požgali mesto in grad. Razlog vsekakor ni bil samo v tem, da kmetom ni bila všeč arhitektura – stvar je bila nekoliko bolj kompleksna. V tem kontekstu bi veljalo opozoriti na stalno razstavo Kmečki upori in Dediščina posavskih protestantov. Razstava tematsko pokriva vseslovenski kmečki upor leta 1515, hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1573 in reformacijo. V Posavju sta se rodila Adam Bohorič in Jurij Dalmatin. Posavski muzej pa med drugim hrani originalni izvod Dalmatinove Biblije iz leta 1584.

Kmečki upori so delovali na mesto in grad precej destruktivno. Kot rečeno, v vseslovenskem uporu leta 1515 so ju požgali, šestdeset let kasneje pa so jim topovi, s katerim so oborožili na novo zgrajeni grad, to namero uspešno preprečili. Fevdalci so se pač naveličali tega nenehnega obnavljanja in poskrbeli, da gradu niso več zažgali niti kmetje niti Turki. Tudi v kasnejših obdobjih je grad ostal nedotaknjen.

Foto ASL

Nadalje bi v kontekstu muzejev na Dolenjskem kazalo izpostaviti Belokranjski muzej v Metliki. Muzej, ki domuje v metliškem gradu, so odprli 1. maja 1951. V preteklosti je grad igral pomembno vlogo v 15. in 16. stoletju pri obrambi Kranjske pred turškimi vpadi. Ena od stalnih razstav na gradu, Življenje ljudi v Beli krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja, pripoveduje tudi o najbolj kritičnih časi 15. in 16. stoletja, saj so Turki leta 1408 prvič vdrli na ozemlje takratne Kranjske in potem še 170 let tu pleniti, pobijali, posiljevali in požigali. V 16. stoletju so zato zgradili obrambni sistem, t. i. Vojno krajino, katere ozemlje so poselili Uskoki, tj. pred Turki prebegli prebivalci Balkana.

Kot zadnji muzej na Dolenjskem bomo predstavili Galerijo likovnih samorastnikov Trebnje. Ta ima neke vrste hibridni status, saj je po eni strani osrednja muzejska ustanova na področju naivne in samorastniške umetnosti na Slovenskem, po drugi strani pa tudi prireja Tabore, delavnice in razstave sodobnih umetnikov.

Galerija je bila ustanovljena leta 1971. ustanovil jo je zavod Tabor likovnih samorastnikov, ki jo je določil za varuhinjo del pridobljenih na Taborih. Njene naloge so varovanje, zbiranje, preučevanje, razstavljanje, promocija in dokumentacija samorastniške umetnosti. Svoj sedež je imela na začetku v župnišču, leta 2004 pa se je preselila v sedanje prostore. V svoji zbirki hrani okoli 1300 del avtorjev iz 42 različnih držav. S tem se umešča med najbolj raznolike in najpomembnejše zbirke samorastniške oz. naivne umetnosti v svetu. Zaradi tega je Galerija likovnih samorastnikov Trebnje tudi edinstvena v Slovenskem in širšem prostoru.