Spoznajte umetnice in umetnika!

56. Mednarodni tabor likovnih samorastnikov Trebnje

Septembra 2022 je Galerija likovnih samorastnikov Trebnje v slovenskem in angleškem jeziku objavila javno povabilo k prijavi na 56. Mednarodni tabor likovnih samorastnikov Trebnje. Do 12. februarja 2023 se je na vabilo odzvalo 27 umetnikov, med katerimi je strokovni svet galerije izbral 9 udeležencev 56. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov. Odprtje 56. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov bo v soboto, 10. junija 2023, ob 18. uri v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje. Tabor se bo zaključil v soboto, 17. junija 2023, s predajo del, podelitvijo priznanj in razglasitvijo nagrajenca 56. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov Trebnje, ki se bo leta 2025 v galeriji predstavil s samostojno razstavo.

Vabljeni, da jih obiščete med 11. in 15. junijem, od 9:00 do 16:30 med ustvarjanjem v galeriji.

 

Natalia Berezina, Slovenija

Rodila se je leta 1975 v Rusiji. Od leta 2017 živi v Ljubljani. Je študentka ljubljanske Akademije za vizualne umetnosti in neodvisna ilustratorka. Njene ilustracije bogatijo domače in tuje slikanice. Od leta 2020 je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Samostojno je razstavljala v Sloveniji, predstavila pa se je tudi na več skupinskih razstavah v Sloveniji in na Poljskem. Sodelovala je na 55. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov Trebnje.

Mariia Kozyrenko, Ukrajina

Rodila se je leta 1986 v mestu Harkov v Ukrajini, kjer je študirala ukrajinski jezik in literaturo. Od marca 2022 živi v Clermont-Ferrandu v Franciji. Že skoraj dve desetletji je njeno življenje prežeto s slikanjem in pisanjem; med drugim je napisala tri knjige za odrasle in nekaj knjig za otroke.

Samostojno je razstavljala v Franciji in Ukrajini ter se predstavila na skupinskih razstavah v Grčiji, Turčiji, Bolgariji, Ukrajini in Franciji. Udeležila se je umetniških rezidenc v Franciji in Ukrajini ter prejela več nagrad, med katerimi velja omeniti nagrado Nazariy Voitovych 2020. Njena dela se nahajajo v številnih ukrajinskih javnih zbirkah in v zasebnih zbirkah v Ukrajini, Nemčiji, Franciji in ZDA.

Alan Meyer, Nemčija

Rodil se je leta 1970. Najprej je ustvarjal konceptualna in družbeno angažirana dela, vendar se je od konceptualizma postopoma oddaljil. V zadnjih letih se bolj posveča ekspresionizmu. Zavzeto si prizadeva odkrivati nove tehnike, področja in umetniške oblike, slika otroške ilustracije, eksperimentira s performansi in raziskuje povezovanje različnih zvrsti umetnosti. V zadnjih dveh letih je razstavljal predvsem v Berlinu in v Kijevu.

Tanja Plahuta, Slovenija

Rodila se je leta 1978. Po študiju v Ljubljani kot predavateljica izobražuje starejše, ukvarja se z restavratorstvom in filmom ter deluje kot prostovoljka. Pri ustvarjanju jo zanima zgodovinsko ozadje izbrane teme, ki ga poskuša predstaviti z izpostavljanjem kulturnih, arhitekturnih, naravnih in drugih detajlov. Razstavljala je v Galeriji Kapelica, sodelovala na filmskem festivalu v Cankarjevem domu in na prireditvi Ex-tempore Ptuj.

Varsha Rajput, Indija/Poljska

Rodila se je leta 1978. Končala je študij managementa (MBA). Občasno je učiteljica likovne vzgoje in ilustratorka. Ustvarja v različnih tehnikah, od akrila in olja, pa vse do stekla in gline, pri čemer je njen največji navdih narava. Razstavljala je na Poljskem, v Italiji, Španiji, na Češkem, Slovaškem in v Romuniji. V mestu Montecosaro v Italiji je leta 2021 prejela posebno nagrado žirije.

Marija Raspir, Srbija

Rodila se je leta 1961 in bila več let zaposlena kot direktorica Galerije naivne umetnosti v Kovačici v Srbiji. Pri ustvarjanju se opira na prepoznavno slovaško tradicijo v domačem raju. Razstavljala je v številnih galerijah v Srbiji in na Slovaškem.

Stela Stefanova, Bolgarija

Rodila se je leta 1979. Dolgo časa se je ukvarjala z marketingom in notranjim oblikovanjem, v zadnjem desetletju pa se intenzivno posveča slikarstvu. Navdih črpa iz lesa, saj jo navdušujeta njegova tekstura in dotrajanost. Leta 2018 je postala članica Društva bolgarskih umetnikov in leta 2021 prejela drugo nagrado na Bienalu naivne umetnosti v Bolgariji. Razstavljala je na več skupinskih razstavah v Bolgariji.

Larysa Stepaniuk, Ukrajina

Rodila se je leta 1974 v mestu Uman v Ukrajini. V zadnjem desetletju se intenzivneje poveča slikarstvu, zato je postala članica društva ArtUman. Samostojno in skupinsko je razstavljala v več mestih v Ukrajini.

Darja Štefančič, Slovenija

Rodila se je leta 1957 v Postojni. Po desetletnem obdobju izobraževanja v okviru različnih likovnih šol in programov pod mentorstvom takratnih priznanih slovenskih likovnih ustvarjalcev je slikarstvo petindvajset let raziskovala samostojno in v tem času ni razstavljala. Od prve ponovne javne predstavitve leta 2007 je imela enaintrideset samostojnih razstav doma in v tujini ter šestindvajset skupinskih razstav, tako v domovini kot na tujem. Trenutno na povabilo strokovnega sveta galerije Il Leone razstavlja v Rimu.

Izredno smo veseli, da sem nam bo letos pridružila tudi gostujoča kustosinja Mateja Fabijanić iz Hrvaškega muzeja naivne umetnosti (HMNU).

Mateja Fabijanić je zaključila študij  umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu in leta 2016 postala kustosinja. Sodelovala je z Nacionalnim muzejem moderne umetnosti in Kabinetom grafike HAZU v Zagrebu ter se leta 2019 kot kustosinja dokumentalistka zaposlila  v Hrvaškem muzeju naivne umetnosti. Leta 2016 je sodelovala pri ustanavljanju Zadruge Kolektiv emge. Kot kustosinja je soustvarila številne razstave s pripravo pedagoških programov, izvajanjem vodstev, pisanjem tekstov in kuriranjem postavitev.

Hrvaški muzej naivne umetnosti je najstarejši muzej naivne umetnosti na svetu. Ustanovljena je bila leta 1952 kot Kmečka umetnostna galerija na pobudo kmečkih slikarjev, katerih uveljavitev se je začela v tridesetih letih 20. stoletja. Z odkritjem drugih umetnikov samoukov v urbanih okoljih in iz delavskega razreda, se je muzej preimenoval v Galerijo primitivne umetnosti, kar je ohranil do leta 1994, ko je dobil ime, ki ga nosi še danes.

Muzej že od svojih začetkov sistematično zbira, hrani, obdeluje in razstavlja dela hrvaških in tujih naivnih umetnikov. V svoji zbirki ima več kot 1900 del naivne in outsiderske umetnosti. V bližnji prihodnosti muzej čakajo novi izzivi: selitev v nov prostor, kjer bo v dveh nadstropjih na ogled veliko več umetnin kot doslej, poleg stalne pa bo v novem muzeju tudi prostor za občasne razstave. Selitev muzeja je tudi priložnost za nadaljnji razvoj muzeja in širitev njegovega poslanstva. Aktualni projekti, kot sta razstava »Iz fondov HMNU« in performans »Sun Worker«, prikazujejo majhne korake k eksperimentiranju in novim branjem naivne umetnosti. Hrvaški muzej naivne umetnosti 21. stoletja se ob spoštovanju naivne umetnosti kot zgodovinsko zaokroženega fenomena loteva raziskovanja in predstavljanja drugih oblik samouke umetnosti.