
Svet zavoda CIK Trebnje je 30. septembra 2024 objavil povabilo v slovenskem in angleškem jeziku, prijave pa so bile odprte do 14. februarja 2025.
Prejeli smo kar 66 prijav umetnikov iz vsega sveta – iz Bolgarije, Brazilije, Češke, Finske, Francije, Grčije, Gruzije, Hrvaške, Indije, Italije, Južnoafriške republike, Kanade, Kube, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Slovaške, Slovenije, Srbije, Španije, Turčije, Ukrajine in Združenega kraljestva.
Člani strokovnega sveta galerije so imeli zahtevno nalogo. Izmed vseh prijavljenih so izbrali 10 sodelujočih umetnikov za udeležbo na 58. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov. Vsi umetniki na Tabor prihajajo prvič.
Izbrani:
- Andjelković Zoran, Srbija
- Blagojević Stanislava, Španija (Srbija)
- Bogataj Vinko, Slovenija
- Fedotova Nina, Ukrajina
- Fonollosa Cristina, Španija
- Hussein Mariam, Združeno kraljestvo (Sirija)
- Modlitbová Adžana, Slovaška
-
Tan Ia (Tania Ovchatova-Papisashvili), Gruzija
- Šalda Dora, Slovenija
- Zarras Nikolaos, Grčija
Začetek tabora: torek, 10. 6. 2025 ob 9.00 (Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, Goliev trg 1, 8210 Trebnje)
Zaključek tabora: sobota, 14. 6. 2025, od 19.00 do 20.00 (Mestni park Trebnje). Podelitev priznanj in razglasitev nagrajenca/ke 58. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov Trebnje, ki se bo predstavil/a s samostojno razstavo.
Umetniki bodo v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje (Goliev trg 1) ustvarjali od torka, 10. 6. do petka, 13. 6. 2025 od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00.
Cristina Fonollosa, (Španija, roj. 1951)
Slikarka, grafičarka in ilustratorka ustvarja v slogu naivne umetnosti, ki ga prežema poetična in fantastična vizija vsakdanjega življenja. Njena dela prikazujejo ljubezen, osamljenost, željo in igro, pogosto skozi podobe mater z otroki, sredozemskih pokrajin, siren in svetnic.
Sodelovala je pri ilustraciji številnih literarnih del španskih in latinskoameriških avtorjev. Šolala se je na barcelonski šoli Massana, kjer je študirala grafiko in serigrafijo. Bila je članica FAD (Fundacija za dekorativne umetnosti) in sodnica mednarodnih likovnih natečajev. Poučevala je umetnost v Španiji in na Kubi, tudi v programih za marginalizirane skupine.
Razstavljala je po vsej Evropi in Latinski Ameriki, med drugim v muzeju naivne umetnosti v Jaénu, Montserrat Gallery v New Yorku in Velikem gledališču v Havani. Za svoje delo je prejela številne nagrade, med njimi prestižni kubanski Angelote de Oro. Njena umetnost, ki združuje figuraliko, simboliko in pripovednost, jo uvršča med vidnejše predstavnice svoje generacije. Več o umetnici.
Zoran Andjelković, (Srbija, roj. 1967)
Slikar že več kot 35 let ustvarja umetnost, ki je polna zgodovine, mitologije in narodnih junakov. Njegove slike, ki se vtisnejo v spomin vsakomur, ki jih enkrat vidi, so pričevanje o bogati dediščini in tradiciji.
Ljubezen do slikanja je Zoran odkril že v otroštvu, ko je poslušal zgodbe starešin o vojnah, junaštvih in narodnih junakih. Njegove slike pripovedujejo zgodbe iz preteklosti, pri čemer posebno mesto zasedajo prizori iz srbske zgodovine. Zoran ne omejuje svoje umetnosti zgolj na tradicionalne motive, temveč združuje naivno slikarstvo z elementi nadrealizma in fantastike. Njegova tehnika je bogata in večplastna, navdih pa črpa iz vsakdanjega življenja, zgodb, novic in televizijskih vsebin.
S svojo umetnostjo je prepotoval svet. Razstavljal je v Franciji, Kanadi, Češki, Poljski, Bolgariji, Rusiji in drugod. Njegova dela so priljubljena tako med Srbi, ki živijo v tujini, kot med tujci, ki jih privlači njegova edinstvena pripovednost in slog. Zahvaljujoč internetu so njegova dela našla pot do zbiralcev na vseh celinah, še posebej pa prejemajo veliko naročil iz ZDA.
Njegovo sporočilo mlajšim generacijam umetnikov je, da morajo biti potrpežljivi in predani svojemu delu. Verjame, da umetnost ni zgolj materialno bogastvo, temveč duhovna izpolnitev, ki prinaša resnično zadovoljstvo. Hkrati pa poziva ljudi, naj ne pozabijo svojih korenin, saj brez preteklosti ni prihodnosti. Zoran Andjelković ostaja zvest svoji vasi, svoji zgodovini in svoji umetnosti, ki na platnu pripoveduje zgodbo srbske kulture in naroda. Več o umetniku.
Nikolaos Zarras, (Grčija, roj. 1954)
Nikolaos Zarras, sodobni “Teofilos”, ki utira svojo osamljeno pot, se je rodil in odraščal v četrti Sykies v Solunu, Grčija. Samouk, vsestranski in nemirnega duha je svoj umetniški talent pokazal že v zgodnjih študentskih letih. Nenehno prizadevanje, da bi obvladal svojo umetnost, ga vodi v boj z barvami in materiali. Steklo je eden njegovih najljubših materialov – oblikuje, barva in gravira ga, čeprav, kot pravi sam, se mu še vedno “upira”!
Njegove slike očarajo s svojo intenzivno barvitostjo. Figure z velikimi, izraznimi črnimi očmi in jasnim pogledom vabijo opazovalca v svoj svet. V njem iščeš tudi sebe, skritega med sladkostjo nedolžnosti in čistostjo otroških spominov. Sijajna ženska podoba, ki je vseprisotna v njegovem življenju in delu, išče svoje mesto v raznolikih stvaritvah, ki oživljajo celo materiale, kot so lesene palete ali morsko naplavljen les. Njegove stvaritve ostajajo nepremične in tihe, a ponujajo lepoto svoje raznolikosti tistemu, ki jih opazuje. Izvedel je več kot 50 samostojnih razstav v različnih grških mestih, med drugim v Atenah, Solunu, Mikonosu in Tasosu, ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah.
Med letoma 2009 in 2017 je živel, ustvarjal in razstavljal v Zambiji, Afriki. Tam je poučeval umetnost in slikarstvo v sirotišnici Lubuto v mestu Lusaka. Njegovo pedagoško delo in izkušnje na afriški celini so ga navdihnile, da je napisal in ilustriral knjigo za mlade in odrasle otroke z naslovom Veliko potovanje malega Tikou-Tikouja. Ilustriral je tudi knjigo Perzijci Ajshila, izdano pri grški založbi Ellinika Grammata. Zarras še naprej razstavlja svoja dela na samostojnih in skupinskih razstavah v Grčiji in tujini ter obiskovalca vabi na miselno popotovanje v drugo resničnost. Več o umetniku.
Mariam Hussein, Združeno kraljestvo (Sirija, roj. 1996)
Umetnica iz Sirije uporablja mešane tehnike in raziskuje teme duševnega zdravja, telesne avtonomije, identitete, doma, socialne pravičnosti in njihovega prepleta. Umetnost je zanjo terapevtski način in že več kot desetletje je njen način pobega in igre. Ustvarjanje umetnosti je bilo že od prvega dne način preživetja. Preko umetnosti ne potrebuje skrbeti za vzdrževanje določenega lika in lahko preprosto ostane to, kar je.
Navdihnjena je z vsakdanjim življenjem kot človek, sestra, hči, potrošnica, delavka, arabska ženska v Londonu in migrantka, ter s tem, kako so te identitete predstavljene v filmu, glasbi in drugih medijih.
Pri ustvarjanju umetnosti se igra z različnimi materiali, kot so spreji, akrilne barve, izrezki iz časopisov, oljni pasteli – vse, kar ji pride pod roke, da ustvari vizualno umetnost, ki prenaša te pogovore skozi bogate barve in teksture ter energične linije in spirale, ki jih je razvijala skozi leta vadbe, še posebej pri premagovanju depresije in tesnobe.
Poleg tega se od avgusta 2024 usposablja za tetovatorko, kar je še en način, kako uporablja svoje umetniške spretnosti. Več o umetnici.
Adžana Modlitbová, (Slovaška, roj. 1974)
Umetnica živi v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške. Likovna umetnost je Adžano očarala že v otroštvu, ko je začela razvijati svoj talent na Ljudski šoli za likovno umetnost. Kasneje se je odločila nadgraditi svoje veščine in pridobiti nove vpoglede v različne slikarske tehnike s pomočjo različnih slikarskih tečajev.
Največji vpliv na njen način slikanja je imel akademski slikar Ian Keeble. Pomagal ji je, da se je našla v spektru različnih slikarskih slogov. Od samega začetka ni iskala klasifikacije svojega slikarskega sloga, temveč je slikala zase, iz lastnega veselja. Sčasoma pa je prejela veliko pozitivnih odzivov na svoja dela, zato se je odločila poskusiti srečo na tekmovanju “ART SPECTRUM”. Strokovna žirija je odločila, da njeno delo premesti v drugo kategorijo, in sicer v kategorijo “insita / naivna umetnost”. Kot se je kasneje izkazalo, je ta dogodek razkril slikarski slog, ki ga njena dela predstavljajo.
Naivna in čista percepcija sveta se odraža v njenih slikah. V njih lahko občudujemo lepoto slovaške pokrajine, ljudi, tradicionalne slovaške narodne noše in bogato okrašene ornamente, ki so barvito upodobljeni v njenih delih. Najbolj pa izstopa upodobitev njenih sanj in domišljije v njenih slikah.
Odločila se je podpreti vizualno umetnost, ročna dela in številne druge umetniške dejavnosti v splošnem interesu javnosti s posebnim civilnim združenjem ART 40. Leta 2018 je predstavila tudi nov mednarodni projekt “NAIVA BRATISLAVA”. Cilj tega projekta je ozaveščanje javnosti o naivni umetnosti s promocijo naivnih slikarjev na mednarodnih razstavah. Več o umetnici.
Tan Ia (Tatiana Ovchatova-Papisashvili), Gruzija (Rusija roj. 1961)
Umetnica se je rodila 11. maja 1961 v Rusiji. Študirala je na Tehničnem inštitutu v Astrahanu, mestu, ki je močno vplivalo na njen umetniški razvoj.
Leta 1985 se je poročila in se z možem preselila v Tbilisi v Gruziji. Čudovita narava Gruzije, skupaj z zgodovinsko arhitekturo starega Tbilisija, je bila dolgotrajen vir njene umetniške inspiracije.
Tania je gruzijska naive umetnica, ki razstavlja svoje delo od leta 1985. Je članica Mednarodne zveze umetnikov in je prejemnica srebrne medalje na razstavah naive umetnosti v Moskvi (1985) in Parizu (1986). Več o umetnici.
Stanislava Blagojević, Španija (Srbija, roj. 1977)
Stanislava Blagojević je samouka ekspresionistična umetnica, ki ustvarja z akrilom in oljem na napetem platnu, reciklirani vezani plošči, lesenih panelih in recikliranem platnu. Njena umetnost je globoko ukoreninjena v čustvih, samoti, spominu in odpornosti ter skozi poteze čopiča, plastenje tekstur in izrazite barve ujame surove, neizgovorjene trenutke.
Njeno delo se nagiba k abstraktnemu figurativnemu ekspresionizmu, osredotočenemu na napetost med prisotnostjo in odsotnostjo, gibanjem in mirom. Sprejema nepopolnost – tako v motivih kot v materialih – in dovoljuje, da medij sam oblikuje pripoved. Naj gre za trajno težo preteklosti v seriji Daddy Issues, introspektivno osamljenost v A Shadow of Myself ali čustveno obremenjenost v 2024: The Year of Heavy Hearts – vsako njeno delo odseva globoko osebno, a hkrati univerzalno prepoznavno izkušnjo.
Pogosto upodablja figure, ki obstajajo v prostoru med svetovi – na robu spomina, prehoda ali refleksije. Njen ustvarjalni proces je intuitiven; čustva gradi skozi teksturo in kontrast ter barvi prepusti, da nosi težo neizrečenega. S svojimi slikami gledalce vabi, da se ustavijo, začutijo in se povežejo – ne le z umetnostjo, temveč tudi sami s seboj. Več o umetnici.
Nina Fedotova, (Ukrajina, roj. 1981)
Nina Fedotova je sodobna umetnica, rojena in trenutno živeča v mestu Uman v regiji Čerkasi v Ukrajini. Po izobrazbi je računovodkinja z več kot 20 leti izkušenj na tem področju, vendar je že od otroštva sanjala, da bi postala umetnica. Leta 2011 se ji je ta dolgoletna želja začela uresničevati, ko se je v njenem mestu odprl prvi zasebni umetniški atelje. Od takrat dalje intenzivno razvija svojo umetniško pot.
Njeno izrazno sredstvo je oljno slikarstvo. Vsako njeno delo je poskus ponovnega premisleka o realnosti skozi prizmo nadrealizma, minimalizma in konceptualne umetnosti.
Slikarstvo zanjo predstavlja način, kako sebi in drugim pokazati, da je življenje – kljub svoji kompleksnosti in raznolikosti – čudovito. Zasluži si pozornost, ljubezen in ponovno ovrednotenje. Z ustvarjanjem odpira vrata drugačnim pogledom na svet ter spodbuja iskanje novih pomenov.
Je članica umetniškega združenja »ART-Uman«. Več o umetnici.
Dora Šalda, (Slovenija, roj. 2007)
Najmlajša udeleženka 58. Tabora se je rodila v Mariboru, kjer je obiskovala Osnovno šolo bratov Polančičev. Trenutno je dijakinja 3. letnika Prve gimnazije Maribor. Poleg šolskih obveznosti se je aktivno udeleževala različnih obšolskih dejavnosti, kot so balvansko plezanje, številni tečaji in šola plezanja.
Posebno mesto v njenem življenju pa ima likovno ustvarjanje. Sodeluje pri številnih projektih v šoli in zunaj nje s svojimi likovnimi deli (ilustracije, natečaji, plakati). Aktivno je vključena v obvezne izbirne vsebine, kjer sodeluje v Likovni delavnici in pri šolskem razstavišču Avla.
V razstavišču Avla je večkrat sodelovala s prispevki na skupinskih razstavah, v prihodnjem šolskem letu pa načrtuje tudi svojo prvo samostojno razstavo. Ukvarja se z različnimi umetniškimi tehnikami, med njimi z akrilom, akvarelom, oljem, grafitom, ogljem, fotografijo in kiparstvom.
Je tudi prejemnica prve nagrade na šolskem Prešernovem natečaju v letih 2023, 2024 in 2025.
Vinko Bogataj, (Slovenija roj. 1948)
Najstarejši udeleženec 58. Tabora se je rodil na Brezovici pri Kropi. Slikarstvom se ukvarja že od otroštva, čeprav se na tem področju nikoli ni formalno izobraževal. V najstniških letih ga je pritegnil svet smučarskih skokov, v katerih je kasneje več let nastopal kot član državne reprezentance. V času aktivne športne kariere je slikanje postavilo na stranski tir.
Po zaključku športne poti se je intenzivneje posvetil slikarstvu in začel sodelovati na različnih extemporih in likovnih kolonijah, kjer je pridobil dragocene izkušnje in znanja. Leta 2006 je bil povabljen v Pittsburgh v ZDA, kjer je razstavljal svoja dela.
Svojo poklicno pot je zaključil kot samostojni podjetnik, avtoprevoznik. Več o umetniku.