English 
Slovenščina 
Razpis za sodelovanje smo objavili 7. novembra 2025 v slovenskem in angleškem jeziku, prijave pa so bile odprte do 15. februarja 2026.
Na odprti razpis se je prijavilo kar 194 umetnikov iz 57 različnih držav: Albanija, Argentina, Armenija, Avstralija, Avstrija, Bangladeš, Belgija, Belorusija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Češka, Črna Gora, Ciper, Ekvador, Finska, Filipini, Francija, Gana, Grčija, Gruzija, Hong Kong, Hrvaška, Indija, Irak, Iran, Irska, Islandija, Italija, Izrael, Južna Afrika, Kanada, Kazahstan, Kirgizistan, Kitajska, Libanon, Litva, Madžarska, Maroko, Mehika, Moldavija, Nemčija, Nigerija, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, Severna Makedonija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Škotska, Španija, Švedska, Tanzanija, Turčija, Ukrajina, Velika Britanija, ZDA.
Člane strokovnega sveta galerije je čakalo zahtevno delo, saj so izmed številnih prijav izbrali 10 umetnikov, ki bodo sodelovali na letošnjem taboru. Tako kot lansko leto vsi izbrani umetniki v Trebnje prihajajo prvič.
Izbrani udeleženci so:
- Yun Amantur (Kirgizija)
- Zdenka Bukovec (Slovenija)
- Sema Çulam (Turčija)
- Konrad Dąbrowski (Poljska)
- Georgi Georgiev (Bolgarija)
- Elham Hemmat (Iran / Velika Britanija)
- Dejan Hribar (Slovenija)
- Taras Romaniuk – Taras Keb (Ukrajina)
- Alejandra Santos (Mehika / Nemčija)
- Katarina Šaptović (Srbija)
Začetek tabora:
torek, 9. junij 2026, ob 9.00
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, Goliev trg 1
Zaključek tabora:
sobota, 13. junij 2026, okoli 12.00
Dvorana STIK, Trebnje
Ob zaključku bo sledila podelitev priznanj ter razglasitev nagrajenca oziroma nagrajenke 59. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov Trebnje.
🖌️ Ustvarjanje bo za obiskovalce odprto v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje od torka, 9. junija, do petka, 12. junija 2026, med 9.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00.
Vabljeni, da obiščete galerijo, spoznate umetnike od blizu in spremljate nastajanje novih del.
- Yun Amantur (Kirgizija) o sebi piše, da slika od otroštva, vedno pa so ga privlačili veliki formati in natančno delo. Formalne akademske izobrazbe nima, njegov vizualni jezik se je razvijal intuitivno skozi izkušnje in opazovanje. Po končani umetniški šoli leta 2021 se je preselil v Sankt Peterburg, kjer se je soočil z izolacijo, izzivi in strahom pred neuspehom. Prav te izkušnje so postale vir moči in navdiha. V delih raziskuje človeška čustva ter dinamiko mestnega življenja, ki jih prevaja v oblike, barve in kompozicije. Slika Kishka uteleša obup in upor – mesto, ki privlači in pogoltne, ter človeka, ki išče pot skozi temo. Njegova umetnost izhaja iz čustev in intuicije ter želi neposredno nagovoriti gledalca.
- Zdenka Bukovec (Slovenija) je kot učiteljica likovnega pouka v Trebnjem več kot petnajst let vodila Mali tabor likovnih ustvarjalcev osnovnih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Delovanje tabora je spremljala že od začetkov in sodelovala tudi v pripravljalnem odboru. Po upokojitvi leta 2009 se je povsem posvetila likovnemu ustvarjanju ter sodelovanju z Društvom likovnikov Trebnje. Posebej jo privlačijo tihožitja in tematski cikli, ki jih razvija, dokler skozi podobe ne izpove vsega. Med njene prepoznavne opuse sodijo oljke, kamnite futuristične piramide, panjske končnice, motivi starih skrinj, ribe ter novejši cikli pavov, petelinov in domišljijskih krilatih bitij. Najpogosteje ustvarja z akrilom na platnu, njen hobi pa je tudi obnavljanje starih kamnitih zidov.
- Sema Çulam (Turčija) je bila rojena leta 1951 v Izmiru. Z oljnim slikarstvom se je začela ukvarjati že v srednji šoli, študij pa nadaljevala na Fakulteti za izobraževanje v Buci pri Izmiru. Od leta 1979 deluje kot profesionalna umetnica. Do leta 2000 je ustvarjala figurativna in abstraktna dela, nato pa spremenila slog. Je članica več mednarodnih umetniških združenj, med drugim IAA/AIAP UNESCO, ABNA in World Citizen Artists. Razstavljala je po Evropi, Ameriki in Kanadi ter prejela številne prve nagrade. Pol leta živi v Istanbulu, drugo polovico pa ustvarja v svojem ateljeju v Milanu. Njena dela so v številnih domačih in tujih zbirkah.
- Konrad Dąbrowski (Poljska) je rojen leta 1984. Otroštvo na podeželju, med živalmi, ritmom letnih časov in ljudsko umetnostjo, je močno zaznamovalo njegovo umetniško občutljivost. Danes živi v vasi Cichostów Kolonia blizu Lublina, kjer vodi manjšo kmetijo in izdeluje naravne pijače. Dejaven je tudi v lokalni skupnosti ter prostovoljnem gasilstvu. Njegove slike so čustveni zapisi otroških spominov in osebne interpretacije religioznih prizorov, podeželskega življenja ter narave. Ustvarja intuitivno, brez skic, poleg slikarstva pa se posveča tudi slikanju na steklo in izdelovanju izrezank. Njegova dela so v zasebnih zbirkah in muzejih doma ter v tujini.
- Georgi Georgiev (Bolgarija) je samostojni arhitekt z več kot 45 leti izkušenj, od tega dvajset let na področju ekološkega gradbeništva z naravnimi materiali. Sodeloval je pri številnih pomembnih projektih, med njimi smučarskem centru Super Borovetz. Posebno priznanje je prejel leta 2013 za otroško ekološko postajo Beli Brezi pri Sofiji. Objavil je številne strokovne prispevke o ekološki arhitekturi v tujini. Od leta 2011 živi med Belogradčkimi skalami, kjer ustvarja v tehniki enkaustike na lesu. Barve pripravlja sam iz naravnih pigmentov, vosek pa pridobiva iz lastnih panjev. Njegova dela nastajajo izključno iz naravnih materialov in izžarevajo harmonijo ter trajnost.
- Elham Hemmat (Iran / Velika Britanija) je nagrajena interdisciplinarna oblikovalka in vizualna umetnica. V svojem delu raziskuje človeško telo kot nosilca spomina, identitete in čustev. Izhaja iz zemlje in gline kot živega spomina kraja in časa. Njena aktualna serija Docile Bodies raziskuje telo kot individualni simbol in prostor kolektivne izkušnje. Keramične figure slavijo raznolikost, preobrazbo ter človeške povezave. Svoja dela je razstavljala v več kot petnajstih državah po svetu. S kiparstvom, slikarstvom in oblikovanjem ustvarja dela, ki presegajo meje in vabijo k razmisleku o skupni, nepopolni lepoti človeškega bivanja.
- Dejan Hribar (Slovenija, roj. 1982) je umetnik in kipar v lesu, katerega ustvarjalno pot zaznamuje iskanje novih izrazov. Sprva je bil izobražen kot zlatar in je več kot desetletje vodil blagovno znamko DEVUR, kjer je združeval les in plemenite kovine v unikaten nakit ter uporabne predmete. Leta 2019 se je usmeril v monumentalne lesene skulpture. Njegovo delo je tesno povezano s slovensko naravo, predvsem gozdovi, ki so vir navdiha in razmisleka o družbenih ter okoljskih vprašanjih. Uporablja predvsem hrast in oreh. Njegov slog zaznamujejo sodoben minimalizem, čiste linije in dovršena obdelava površin. V dialogu z naivno umetnostjo raziskuje tudi spontanost, igrivost in moč preprostosti.
- Taras Romaniuk – Taras Keb (Ukrajina) se ukvarja s slikarstvom, grafiko ter dekorativno in uporabno umetnostjo. Blizu so mu primitivizem, art brut in naivna umetnost. V svojih delih raziskuje mite, notranji svet samouka, ustvarjalni proces ter odnos med umetnikom in družbo. Posveča se tudi raziskovanju ukrajinske in svetovne primitivne ter naivne umetnosti.
- Alejandra Santos – Ale Santos (Mehika / Nemčija), rojena leta 1996 v Ciudad de Méxicu, je umetnica kolaža, ki deluje v Berlinu. Uporablja eksperimentalne medije, kot so zlata folija, ogledala, teksturirano slikarstvo, animacija in avtomatska risba. Znanje je širila tudi skozi litografijo, lesorez, keramiko, film in profesionalno slikarstvo. Sodelovala je pri mednarodnih projektih, med drugim z Autodeskom in olimpijskimi igrami v Riu, Tokiu in Parizu. Razstavljala je v galerijah, muzejih in na festivalih v Mehiki ter Nemčiji. Njeno delo navdihujejo mehiški barok, latinskoameriški maksimalizem ter raznolike pokrajine Mehike.
- Katarina Šaptović (Srbija) je po izobrazbi diplomantka turizma, po poklicu pa samostojna umetnica. Svoja dela je predstavila na številnih skupinskih ter treh samostojnih razstavah. Kot sodoben umetniški medij uporablja ročno vezenje. Leta 2018 je ustanovila blagovno znamko KezVez, v okviru katere raziskuje sodobno uporabo ročnega vezenja na tekstilu in drugih površinah.
