English 
Slovenščina 
UTRINKI S 56. TABORA
Komaj sem dočakal letošnje srečanje! Od silne kreativne energije in dobre volje gostujočih umetnic in umetnika iz mene kar vrejo občutja in vtisi, ki bi jih rad delil z vami.
Aja, naj se predstavim. Sem Samo Rastnik. Mnogi me verjetno še ne poznate. Že od samega začetka bdim nad našo zbirko in spremljam gostujoče umetnike v času tabora. Pridite me spoznat v galerijo. Na voljo vam bom prek vaših mobilnih naprav in vam podrobneje predstavil zgodovino tabora in galerije. Pa še detektivsko igro imam pripravljeno za vas.
Da se vrnem nazaj k dogajanju … tudi letos sem izbrane samorastnike z navdušenjem spremljal med ustvarjanjem in raziskovanjem Trebnja. Obiskalo nas je 8 umetnic in umetnik:
Natalia Berezina, v Sloveniji živeča Rusinja,
Mariia Kozyrenko, v Franciji živeča Ukrajinka,
Alan Meyer, svetovljan z Izraelskim potnim listom, ki živi v Nemčiji,
na Poljskem živeča Indijka Varsha Rajput,
Larysa Stepaniuk iz Ukrajine,
Marija Raspir iz Srbije,
Stela Stefanova iz Bolgarije
in slovenki Tanja Plahuta in Darja Štefančič.
Njih in njihov način ustvarjanja sem lahko dodobra spoznal, saj so vestno ustvarjali od nedelje do četrtka in skupaj galeriji podarili kar 21 del. Pripovedovali so mi o svojih inspiracijah, popotovanjih in krajih iz kod prihajajo. Spoznal sem, da niso zgolj slikarji, ampak da mnogi radi eksperimentirajo tudi z drugimi tehnikami ali pa v slike vnašajo svoja znanja iz drugih področjih. Tanjo recimo zanima zgodovina in restavratorstvo, zato se v svojem ustvarjanju posveča izredno preciznemu delu. Natalia v svoje otroško očarljive slike dodaja vezenine, med tem ko Stela v svoji praksi prepleta slikarstvo s kiparstvom in ustvarja razgibane lesene vložke ali sestavljanke. Alan rad v svoje delo vnaša tudi kreativnost drugih in mimoidoče povabi k soustvarjanju. Tako je nastalo veliko skupno delo h kateremu smo vsi prispevali košček svoje kreative. Tabor je tudi odlična priložnost za spoznavanje različnih kultur in soočenje z dogajanjem v tujih državah. Letos smo prvič gostili umetnice iz Indije in Ukrajine. Občudoval sem lahko Varshine tradicionalne detajlirane vzorce in Larysino sposobnost izpostavljanja pozitivnih utrinkov v najtemačnejših trenutkih.
Skupina se je zelo dobro ujela, zato sem rad tudi na skrivaj prisluhnil njihovim pogovorom med sproščenim druženjem. Mogoče se sprašujete kako smo se tako dobro sporazumevali, saj so gostje prihajali iz vsepovsod. Že res, da angleščina dandanes ni več problem, tudi sam sem z leti izkušenj na taboru postal kar vešč uporabnik. Vseeno pa nekateri z angleščino niso najboljši prijatelji. Tako so se spleta najtesnejša poznanstva, saj pogosto ugotovimo, da so si nekateri jeziki zelo sorodni. Zajtrki, kosila in večerje ter druženja tako niso nikoli potekala v tišini, ampak so se razvile barvite razprave. Jaz pa sem širil svoja obzorja in besedni zaklad.
Ker ne morem zapustiti Trebnja, saj sem vezan na galerijo, se gostom žal nisem mogel pridružiti na petkovem izletu. So pa mi povedali, da so se imeli izredno lepo in da se bi v Slovenijo z veseljem radi vrnili. V Sloveniji živeče ustvarjalke so se odločile za ogled Novega mesta in s seboj vzele tudi Marijo, ki je vzljubila prestolnico Dolenjske, sploh Stari trg in reko Krko. Ostali pa so obiskali Moderno galerijo v Ljubljani in spoznavali stari del mesta. Iskali so podobnosti s kraji, ki so jih že obiskali in se navduševali na slovenskimi modernimi slikarji. Alan mi je povedal da je na stalni postavitvi celo našel sliko bizona, ki je nalašč podobna enemu njegovih del, Varsha pa se je navduševala nad črno-belimi slikami, ki so jo spominjali njeno delo, ki je nastalo na taboru.
Zelo vesel sem, da smo imeli priložnost k sodelovanju povabiti tudi gostujočo kustosinjo Matejo Fabijančić iz Hrvaškega muzeja naivne umetnosti iz Zagreba, najstarejšega muzeja na svetu posvečenega proučevanju in zbiranju naivne umetnosti. Čez teden je skupaj z mano in člani strokovne žirije spoznavala umetnice in umetnika ter njihov proces dela. Imeli so težko odločitev, zato so poleg glavne nagrade podelili tudi kar 3 priznanja. Alanu Meyerju za delo Mariupol v Trebnjem – Trebnje, cerkev na vasi, Natalii Berezina za Kolo življenja in Darji Štefančič za Predivo sanj. Velika zmagovalka, katere dela si bomo lahko ogledali na samostojni razstavi leta 2025 pa je Mariia Kozyrenko, ki je prepričala s triptihom, ki prepleta abstrakcijo in figuraliko, folkloro in sodobnost, naravo in civilizacijo.
Podarjena dela bodo na ogled še do konca meseca v dvorani STIK. Lepo vabljeni, ne bo vam žal. Tudi jaz vas bom vesel in z veseljem delil svoje znanje z vami.
Samo Rastnik, varuh Galerije likovnih samorastnikov Trebnje
Projekt Virtualna Galerija likovnih samorastnikov Trebnje: kulturna dediščina v obogateni resničnosti je sofinanciran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep LEADER.
