Znamenitosti Trebnje

Največja znamenitost v Trebnjem je Galerija likovnih samorastnikov. Njena zgodba se začne po 2. svetovni vojni, ko je po izgradnji avtoceste Ljubljana-Zagreb kraj doživel hiter gospodarski razvoj. Sočasno z razvojem gospodarstva se je povečevalo število prebivalstva in Trebnje se je kmalu razvilo v pravo politično, gospodarsko in kulturno regionalno središče. Pojavila se je potreba po pestrejšem in kvalitetnejšem kulturnem življenju. Eden od odgovorov na te potrebe je bila ustanovitev Tabora likovnih samorastnikov, s pomočjo katerega je Trebnje postalo tudi bolj prepoznavno v svetu.

Kot rečeno, tabori kot največja krajevna znamenitost v Trebnjem predstavljajo neposredni izraz želje po kulturi. Prvega so organizirali že leta 1968. Sčasoma so postali tradicionalna srečanja likovnih umetnikov, na katerih so se različni likovni ustvarjalci deset dni družili, si medsebojno (in z obiskovalci) izmenjavali poglede in mnenja ter na koncu javnosti predstavili dela. Na začetku so trajali 10 dni, pozneje pa so jih skrajšali na 7.

Jurjeva domačija - foto. arhiv Občina Trebnje, Foto Eving

Leta 1971 je tabor likovnih samorastnikov za varuhinjo del ustanovil Galerijo Likovnih samorastnikov Trebnje. S tem se je stvar vzpostavila tudi formalno na institucionalni ravni. Galerija je skrbela za dela, ki so jih podarili umetniki, kateri so delovali na taborih. Med naloge galerije še danes spadajo varovanje, zbiranje, preučevanje, razstavljanje, promocija in dokumentacija samorastniške likovne umetnosti.

Galerija je sprva delovala v preurejenem pritličju dela župnišča, po treh letih pa se je razširila še na prvo nadstropje. Leta 2004 se je preselila v današnje prostore, ki so nekoliko večji in tudi sodobneje urejeni. Njena zbirka obsega danes že več kot 1300 del 304 avtorjev iz 40 držav. To med drugim pomeni, da ne gre za neko znamenitost v Trebnjem, ki bi bila zanima zgolj na lokalni ravni, pač pa za znamenitost mednarodnega značaja. Galerija je torej nekakšno regionalno središče samorastniškega ustvarjanja.

Tabori in galerijske dejavnosti so bili ključnega pomena pri razvoju kulture v Trebnjem in njegovi okolici. V Občini Trebnje so leta 1974 organizirali prve Dneve kulture in umetnosti, na katerih so sodelovali različni ustvarjalci. Na kulturno dogajanje se je sčasoma začela vezati tudi turistična vsebina.

Trebnje se je s pomočjo taborov uveljavilo kot pomembno kulturno središče tako doma – takrat je bila to še v okviru SFRJ – kot tudi v tujini.

Kot naslednjo znamenitost v Trebnjem bi lahko navedli betonski spomenik padlim v 1. svetovni vojni. Spomenik je zasnoval Frančišek Smerdu, izdelal pa Ante Lipovš iz Mirne. Odkrili so ga leta 1933, pred šestimi leti pa obnovili in restavrirali. Na njem lahko vidimo Kristusa, kako tolaži avstro-ogrskega vojaka, ob straneh pa granati z imeni padlih domačinov. Takšni spomeniki so pri nas sicer precej redki, kar je po svoje razumljivo, saj država, za katero so se domačini na začetku bojevali, po koncu vojne ne obstaja več.

Naslednjo znamenitost v Trebnjem predstavlja rimski nagrobnik v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Trebnjem. To seveda ni edini spominek, ki ga je pustila za sabo rimska civilizacija. Mnogo tega je posejanega tudi v bližnji okolici, npr. v Štatenbergu pri Trebelnem so našli nagrobno stelo za Publija Nertomarija Kvarta in njegovo ženo Meito Optato, v Kamnju pri Šentrupertu nagrobnik Lucija Bajbija Sempronija in njegove žene Eskinge.

Krščanstvo je prineslo nove znamenitosti, v prvi vrsti seveda cerkve. Te znamenitosti, podobno kot marsikje drugje, tudi v Trebnjem in okolici niso redke. Pravzaprav so znamenitosti, ki so posredno ali neposredno vezane na krščanstvo, v teh krajih najpogostejše.

Največjo znamenitost v Trebnjem v smislu Etno turizma predstavlja Jurjeva domačija v vasi Občine. Domačija je stara 250 let in ima status kulturno-etnološkega spomenika lokalnega pomena. Jurjevo domačijo sestavljajo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja (skedenj, kašča, svinjak, vodnjak in sadovnjak). Kmečka hiša predstavlja enega od redkih primerov arhitekture, kakršna je nekoč prevladovala v teh krajih.

Naslednjo znamenitost v Trebnjem je grad. Grad naj bi že okoli leta 1000 pozidali oglejski patriarhi, upravljali pa fevdni vitezi trebanjski. Okoli leta 1530 so ga močno utrdili zaradi turške nevarnosti in predelali v masivno renesančno trdnjavo. V tem gradu je od leta 1799 do 1812 prebival tudi Friderik Irenej Baraga – grad je bil v njegovi lasti od 1812 do 1824.

Za pomembno znamenitost v Trebnjem velja tudi 15. poldnevnik, nekakšen »slovenski greenwich«, ki je obeležen na Vrhtrebnjem s kamnito mizo  s sončno uro in bronastim reliefom Slovenije.