RASTNIK: SPOJ UMETNOSTI IN TEHNOLOGIJE – blog, št. 3

 

 

 

 

 

 

Nisem vešč s tehnologijo. Nikoli mi je ni bilo potrebno uporabljati. Priznam, na začetku mi tudi ni bilo všeč, da so jo začeli vključevati v galerijo. Menil sem, da so razstavljene umetnine bistvo gledalčeve izkušnje, ki je ni potrebno »dražiti« z dodatki. Sliki, kipi, risbe, grafike, fotografije in drugi likovni izdelki so osrednja točka ustanov kot je naša galerija. Kulturniki moramo poskrbeti, da je za njih poskrbljeno in da so predstavljeni širši javnosti v zaključeni, poučni in zanimivi zgodbi. Kmalu sem spoznal, da lahko tehnologija bistveno pripomore k tem ciljem in obogati obisk.

Popolnoma obratno stališče kot sem ga imel za tehnologijo, pa sem od samega začetka imel za delavnice. V njih sem videl velik potencial za širjenje samorastniške umetnosti med otroke in starejše prek samostojnega ustvarjanja. Delavnic sem se zelo rad na skrivaj tudi udeleževal in se veliko naučil. Postal sem pravi mojster grafike in slikanja krajin ter portretov … v teoriji, za prakso nisem dovolj pogumen.

S prihodom aplikacije Virtualni vodnik GLST, prek katere sem postal na voljo obiskovalcem, so v galerijo začeli prihajati tudi druge ideje za spoj tehnologije in umetnosti. Nastal je sklop delavnic Naivna umetnost v digitalnem okolju. Publiko smo želeli povabiti k raziskovanju barvitih, razgibanih in neštetih podrobnosti, ki gradijo svoje zgodbe v slikah in kipih. Z medgeneracijskimi delavnicami smo udeležencem, poleg drugačnega pogleda na umetnost, posredovali tudi praktična znanja, ki jih lahko uporabijo izven galerijskih zidov. Raziskovali smo zmožnosti naših mobilnih naprav in se jih naučili maksimalno izkoristiti za fotografiranje. Pod vodstvom fotografa Boštjana Puclja smo se igrali s kompozicijo in pogledi ter eksperimentirali s temo in svetlobo v Parku skulptur. V slikah in kipih smo iskali zanimive teksture, perspektive in asociacije ter ustvarili samostojno umetniško delo. Nisem vedel, da so telefoni zmožni tako precizno zajeti detajle. Nastale fotografije so me res navdušile. Igrali smo se tudi z nenavadnimi materiali in z mentorico Nino Mrđenović izdelali glinene reliefe, ki smo jim naredili kalup. Vanj smo vlili hitro sušečo maso in naredili odlitek. Udeleženci so izgledali kot nori znanstveniki med mešanjem raznoraznih mas in tekočin ter se čudili transformacijam materialov. Spoznali pa smo se tudi s 3D tiskom.

3D tiskalnik sem si že nekaj časa hodil ogledovat v našo malo delavnico. Ni mi bilo jasno kaj bomo z njim počeli, še manj pa kako sploh deluje. Po delavnicah z Janom Ravbarjem iz podjetja AKLIH sem si šele začel predstavljati za kaj sploh gre. 3D tiskanje je proces pretvorbe digitalnega tridimenzionalnega objekta v dejanski predmet, ki ga lahko uporabljamo. Tiskalnik v tankih slojih nanaša stopljen material in počasi oblikuje željen predmet. Možnosti je neskončno! Z delavnicami smo postavili prve temelje na katerih smo gradili z Borom Jarhom na delavnici modeliranja, kjer smo dejansko zasnovali lasten izdelek v programu Blender in ga natisnili. Mladi so se neverjetno hitro znašli v spletnem okolju, med tem ko smo drugi potrebovali nekaj več vodstva. Nastali so razni praktični pripomočki za vsakdanjo uporabo od raznih držal in stojal do obeskov.

V vmesnem času so s 3D printom nastali tudi spominki Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, ki črpajo inspiracijo iz umetniške energije, ki se vsako poletje v Trebnjem nabere ob Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov. Nastala je knjižna kazalka v obliki čopiča, stojalo za telefon, ki je oblikovano kot slikarsko stojalo in ustvarjalni pripomoček kot slikarska paleta.

Zelo se zabavam ob tem ko spremljam nastajanje in izmenjavo idej. Verjamem, da bo tega v prihodnje vse več in komaj čakam, da vidim kako bomo 3D tiskalnik uporabljali v bodoče.

 

Samo Rastnik, varuh Galerije likovnih samorastnikov Trebnje

RASTNIK: UTRINKI S 56. TRABORA – blog, št. 1

RASTNIK: NOVO V GALERIJI – blog, št. 2

 

Projekt Virtualna Galerija likovnih samorastnikov Trebnje: kulturna dediščina v obogateni resničnosti je sofinanciran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep LEADER.