English 
Slovenščina Jože Volarič
26. 5. – 9. 10. 2022
Jože Volarič je eden redkih samorastnikov, ki so se lotili zahtevne obdelave kovine. Izbral si je medij, ki ga je teoretično in praktično dodobra spoznal že med šolanjem, kasneje pa o njem tudi predaval. Ustvaril je precejšen opus male plastike, z večjimi skulpturami pa je zaznamoval javni prostor. V Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje njegova dela na samostojni razstavi tokrat predstavljamo prvič in v sodelovanju z zasebnimi lastniki in Gorenjskim muzejem obeležujemo 90-letnico umetnikovega rojstva in 10. obletnico njegove smrti ter izpostavljamo njegovo povezanost s Temeniško in Mirnsko dolino.
Tomaž Hartman, Koščki
24. 2. 2022 − 18. 5. 2022
Razstava predstavlja dela Tomaža Hartmana, nagrajenca 53. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov Trebnje. Materiale za asemblaže nabira v gozdovih, starih hišah, večinoma pa ob obali. Uporablja predmete, ki so jih človeške roke v preteklosti že preoblikovale, sedaj pa jih umetnik z umestitvijo v nove celote preobrazi in jim podeli nov pomen. Na ta način povezuje preteklost in sedanjost ter spodbuja k razmisleku o odnosu med človekom in naravo v prihodnje.
Mednarodno stičišče umetnikov samorastnikov
28. 10. 2021−10. 2. 2022
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje je ob 50-letnici obstoja v sodelovanju s šestimi muzeji iz Hrvaške, Italije in Srbije pripravila razstavo prepoznavnih in uveljavljenih tujih avtorjev naivne in samorasle umetnosti. Postavljena je bila v dialogu s stalno razstavo, na kateri je predstavljenih 37 del slovenskih umetnikov. Orisala je dosedanje delo galerije in obenem ponudila izhodišča za delo v prihodnosti.
Na razstavi je bilo 34 likovnih del iz Fondazione Un Paese iz Luzzare (Italija), Galerije naivne umetnosti iz Kovačice (Srbija), Hrvaškega muzeja naivne umetnosti iz Zagreba (Hrvaška), Muzeja Matija Skurjeni iz Zaprešića (Hrvaška), Galerije naivne umetnosti iz Hlebin, ki deluje v okviru Muzeja mesta Koprivnica (Hrvaška) in iz Muzeja naivne in marginalne umetnosti iz Jagodine (Srbija).
Stalna razstava Galerije likovnih samorastnikov Trebnje - slovenska soba
Matija Skurjeni, Sanje in nadrealistične slike
13. 5. 2021 − 26. 9. 2021
Matija Skurjeni je hrvaški slikar, ki ga je Ante Žaja v spremnem besedilu kataloga označil za vizionarja in raziskovalca globin človeškega uma, duha in podzavesti. Ustvarjalec, ki so ga za svojega sprejeli tudi pariški nadrealisti, je oblikoval izvirno in samosvojo poetiko. Razstava je nastala v sodelovanju z Muzejem Matija Skurjeni iz Zaprešića, ki hrani obsežno donacijo umetnikovih del, tri umetnikova dela pa hranimo tudi v zbirki Galerije likovnih samorastnikov Trebnje.
Samaneh Atef, Zavedanje
4. 3. 2021−2. 5. 2021
Samaneh Atef Derakhshan se je kot nagrajenka 52. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov Trebnje predstavila na samostojni razstavi Zavedanje. Z izborom umetniških del je ponudila skrbno izbrano zgodbo, ki obenem opozarja na razpršenost njenega dela med mnoge diskurze, povezane z zavestnim in podzavestnim, osebnim in družbenim, feminizmom in patriarhatom.
Od pešpotnega časa do danes
3. 10. 2020 − 14. 2. 2021
Na razstavi je galerija predstavila Rudija Stoparja in Darjo Lobnikar Lovak, ustvarjalca, prijatelja in dolgoletna udeleženca Mednarodnih taborov likovnih samorastnikov v Trebnjem. Mesto Trebnje je oba pomembno zaznamovalo pri njunem ustvarjanju, trebanjski Tabor pa je spodbudil njun umetniški razvoj. Njuna skupna pot je bila na razstavi obeležena z retrospektivnim izborom kipov Rudija Stoparja in slikarskih del Darje Lobnik Lovak, ki popeljejo od časa, ko je življenje potekalo počasneje, preko pomembnih življenjskih prelomnic, do časa njune medsebojne povezanosti.
Marc Bourlier, Utelešenje časa
27. 2. 2020 − 27. 9. 2020
Na razstavi so bila zbrana dela iz umetnikove zbirke, ki ilustrirajo njegovo več kot dvajsetletno ustvarjanje. Marc Bourlier, nagrajenec 51. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov Trebnje, z neverjetnim posluhom za kompozicijo sestavlja koščke naplavljenega lesa v presunljive, satirične in ironične celote. Navdih črpa tako iz poznavanja zgodovine umetnosti kot številnih neevropskih kultur, ki jih je imel priložnost spoznati že v mladosti. Njegove figure spajajo vprašanja osamljenosti in preizpraševanja obstoja z ironijo in pretiravanjem.